Končno je prišel čas težko pričakovane selitve. Stanovanje smo pred meseci prodali in kupili novega na obali. Še slab mesec in moramo izprazniti stanovanje, novo pa je tudi že pripravljeno za vselitev.

Že nekaj časa nosiva domov kartonske škatle in počasi pakirava stvari, ki jih trenutno ne potrebujeva. Polne kartonske škatle nato znosiva v klet, kjer so pripravljene na selitev. Zadnja dva dneva imava tudi dopust, tako, da bova skupaj z vikendom imela štiri dni časa, da preseliva vso opremo in kartonske škatle polne oblačil in raznih drobnarij. Od svaka sva si sposodila velik kombi, da bova opravila samo dve vožnji za selitev. Na pomoč bosta priskočila še prijatelj in njegova punca, ki bosta s svojim karavanom tudi pomagala pri selitvi. V eno smer je vožnje dve uri, če bo na cesti vse kot mora bit, brez zastojev in prometnih nesreč. Prišel je zadnji četrtek v tem starem stanovanju. V prvi vožnji naložimo gospodinjske aparate ter belo tehniko. Kolikor še ostane prostora naložimo še kartonske škatle in se podava na pot. Tokrat sama s prijateljem, smo preračunali, da bo za drugo rundo dovolj kombi in njun avto. Punce so ostale doma, da še dokončno vse počistijo in predajo ključe novim lastnikom. Počakale naju bosta pri sosedi. Cesta je bila skoraj prazna in v petih urah se vrneva. Naložimo še preostale kartonske škatle, se polovimo od sosedov in krenemo novemu življenju na proti. Pred odhodom se ustavimo še naši priljubljeni piceriji na kosilu. Tik pred mrakom parkiram kombi pred stanovanjskim blokom novega stanovanja.

Še dobro, da je dvigalo na razpolago, bi bla kar težka vse to znosit v osmo nadstropje. Prijatelj se kar ni mogel nagledati čudovitega pogleda z najinega balkona, pogled na morje, v ozadju pa gore, vse obsijano z zahajajočim soncem. Čudovita igra barv. Kako šele mora biti zjutraj ob sončnem vzhodu.…